1. so osredoto?ene na to, da se splošni

1.

      Na?rtovanje e-izobraževanja:Pri tej vrstiizobraževanja sta u?enec in u?itelj praviloma krajevno in ?asovno lo?ena,vendar med njima obstaja neka komunikacija. Pri takšni vrsti komunikacije pa moramo prav tako spregovoriti ostrateškem na?rtovanju, ki ga pa mora za takšno vrsto izobraževanja imeti pravvsaka organizacija. Kaj pa pomeni strateško na?rtovanje?  1.2  Opis Strateškega na?rtovanja:Strateško na?rtovanje predstavljadolo?en proces, v katerem  organizacijasprejema odlo?itve o svojih vizijah, ki s njihovo pomo?jo nato definira svojostrategijo, kako to vizijo nato lahko uresni?iti. Udeleženci delavnice se bodonau?ili voditi proces strateškega na?rtovanja v nevladni organizaciji, ga vnajpomembnejših korakih poskušali sami izvesti ter ga prilagoditi potrebam inkulturi delovanja svoje organizacije.

Best services for writing your paper according to Trustpilot

Premium Partner
From $18.00 per page
4,8 / 5
4,80
Writers Experience
4,80
Delivery
4,90
Support
4,70
Price
Recommended Service
From $13.90 per page
4,6 / 5
4,70
Writers Experience
4,70
Delivery
4,60
Support
4,60
Price
From $20.00 per page
4,5 / 5
4,80
Writers Experience
4,50
Delivery
4,40
Support
4,10
Price
* All Partners were chosen among 50+ writing services by our Customer Satisfaction Team

Prav tako si s pomo?jo strateškegana?rtovanja ustvarjamo široko sliko o prihodnosti dolo?ene organizacije.Strateško na?rtovanjevsebuje tudi nekatere vrste elementov, ki ji pomagajo, da je vizijaorganizacije uresni?ena. Glavni elementi takšnega na?rtovanja pa so popolnomaenaki in ni pomembno, ?e govorimo o javni ustanovi ali pa nekakšnem podjetju,ki uspešno trguje s svojimi izdelki. Toda med najbolj znanimi elementi samegastrateškega na?rtovanja so:Ø PoslanstvoØ VizijaØ CiljiØ Vrednote Ø Strategije 1.3  Priprava strateškega na?rta:Kadar želimo pripraviti strateški na?rt, moramo najprej za?eti z razmislekom o poslanstvu, ki jih le ta podjetja aliorganizacije imajo, ter  katera izražajonekakšna dolo?ena prepri?anja in celo pri?akovanja s katero pomo?jo se usmerjanjihovo delovanje. Poslanstvo se povezuje s pojmi, kot so kakovost,zadovoljstvo kupcev, okolje, zaposleni in dobi?ek. Prav tako se veliko bolj  izraža z vizijo, ki jo lahko dolo?ajo dolo?enapodro?ja samega delovanja in seveda vrednote organizacije, katere so  osredoto?ene na to, da se splošni ciljiuresni?ijo.

Tudi  vrednote organizacij nesmemo pozabiti. Te dolo?ajo tako ravnanje same organizacije, kot  njen odnos do družbe, kupcev ali uporabnikovstoritev.Da se bi strateški cilji lahkouresni?ili pa smo dolžni oblikovati tako dolgoro?ne kot kratkoro?ne na?rte skaterimi kasneje lažje dolo?imo smer delovanja organizacije ter njenihaktivnosti za daljše ?asovno obdobje. To traja nekje v obdobju 3- 10 let.Kadardolo?imo cilje morajo ti izhajati iz priprav, ki zajemajo analizo notranjih inzunanjih možnosti ter omejitev za uresni?evanje strategije. V takšnih primerihimamo navadno v mislih SWOT analizo, katera nam omogo?a, da spoznamo oziromaugotovimo svoje prednosti, šibkosti, priložnosti in seveda grožnje, ki naslahko doletijo iz okolja. 1.4  Strateško na?rtovanje e-izobraževanja:Pri e-izobraževanju mora imetina?rtovanje e-izobraževanja zajeti pedagoško-didakti?no komponento, ki pa zarazliko od tradicionalnega izobraževanja pri?akuje e-izobraževanje.

Sistemipodpore zajemajo primerno tako zasnovano kot tehnološko podprto pedagoško ali nepedagoškopodporo. Prav tako smo dolžni na temelju zasnove e-programa in poslovnegana?rta pripraviti  izvedbeni na?rte-programa.Za kakovostno in u?inkovitoizvedbo e-izobraževanja ne zadoš?a zgolj priprava izvedbenega na?rta kottradicionalnega u?nega na?rta, ki se navadno omejuje na opis vsebine programa,u?nih obveznosti, osnovne in dopolnilne literaturo ter pogoje za vpis v programBistveni in nepogrešljivi del zasnove e-programa je priprava izvedbenegamodela, ki vsebuje na?rt pedagoške in nepedagoške podpore. (Bregar, L.

,Zagmajster, M., Radovan, M., 2010 str. 41)2.     E-u?enje: 2.

2  Kaj je e-u?enje?E-izobraževanje oziroma e-u?enje predstavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomo?josodobne informacijsko komunikacijske tehnologijeoziroma interneta. Pri tej vrsti izobraževanjasta u?enec in u?itelj praviloma krajevno in ?asovno lo?ena, vendar mednjima obstaja neka komunikacija. Pravi pomen je e-izobraževanje dobilo prav zvzpostavitvijo u?inkovitih na?inov komunikacije prek interneta. Najpogostejšaoblika e-izobraževanja se pojavlja v kombinaciji s tradicionalno oblikopou?evanja, to je kombinirano izobraževanje, kamor sodi tudi kombiniranou?enje. 2.2  Kaj mora vsebovati uspešen študij na daljavo?Kadargovorimo o e-u?enju pa si ga navadno predstavljamo v organizirani oblikiprenosa znanja študentom, ki je lahko na oddaljeni lokaciji ali pa znotraj samefakultete.

To jim uspeva prav zaradi s pomo?jo informacijske in komunikacijsketehnologije, ki jo imamo na voljo. Uspešen študij na daljavo mora vsebovati tezna?ilnosti:• izobraževalne vsebine morajo biti multimedijskein interaktivne• sodelovanje med u?e?imi• komunikacija z u?itelji ali mentorji      2.3  Katere so prednosti in pomanjkljivosti e-u?enja?  Prednosti Slabosti Ve?je možnosti izobraževanja za slušatelje iz oddaljenih krajev, slušatelje ob delu,telesno prizadete in vse, ki se iz razli?nih razlogov tradicionalnih predavanj ne morejo udeležiti. Možnost pomanjkanja samodiscipline.   Možnost racionalne izrabe ?asa ter ve?je svobode pri študiju, saj se lahko slušatelj u?i kadarkoli, kar ustreza današnjim zahtevam globalizacije.   Visoki za?etni fiksni stroški.   Ve?ja samostojnost pri u?enju in s tem povezana ve?ja ustvarjalnost.

  Mogo?a socialna izolacija slušatelja.   Drugo: ·         Lasten tempo u?enja ·         Osredoto?eno je na dolo?ene dele vsebine ·         Sprotno preverjanje znanja ·         Interakcija z u?iteljem in drugimi slušatelji ·         Hitrejši pridobivanje podatkov preko interneta   Potrebna visoka stopnja podpore u?iteljem s strani usposobljenih strokovnjakov za razvoj e-izobraževanja.    2.4  Kje se e-izobraževanje uvaja? Trenutnose e- izobraževanje  nahaja  oziroma uvaja samo v izobraževalne sisteme,kot dopolnitev klasi?nemu študiju, kot samostojni študijski program ter kotposebno vrsto izobraževanja za dolo?ene ciljne skupine. Nosilci takšnihprogramov so pa predvsem  fakultete ternekateri zasebni in javni zavodih, ter nekaterih podjetjih in regionalnihrazvojnih agencijah. Prav tudi takšno vrsto izobraževanj lahko najdemo tudi prinas v Sloveniji.

Tukaj imamo  možnost seizobraževati tako na zasebnih kot javnih zavodih. 3.     Pedagoška podpora v e-izobraževanju:3.1.

Opis pedagoške podpore:Pri razvoju in zna?ilnostipedagoške podpore, je ena izmed temeljnih zna?ilnosti samega e-izobraževanjasistemi pedagoške podpore udeležencem, katerih poglavitni namen je ”ublažiti”težave, ki jih prinaša taprostorska lo?enost med u?encem in u?iteljem, katera je prisotna pri takšnivrsti izobraževanja. Kadar pa govorimo o sistemih pedagoške podpore, se moramozavedati, da podpora udeležencev zajema dolo?ene u?ne pripomo?ke ter gradiva inso oblikovana na takšen na?in, da lahko z njihovo pomo?jo se u?ni ciljiuresni?ijo v pogojih prostorske lo?enosti udeležencev in u?iteljev. Udeleženci tovrstnega izobraževanja pa potrebujejo zadoseganje teh ciljev tudi pomo? v obliki razli?nih storitev. Prav to lahkoorganizirajo te  izobraževalneorganizacije in jo dajejo tutorji, svetovalci, administrativno in tehni?noosebje. 3.

2. Tutorji innjihova vloga:Tudi tutorji imajo veliko vlogo pri takšni vrstiizobraževanja. Ti dajejo udeležencem pomo?, ki je neposredno povezana z u?enjemin pomo?jo, kadar zanjo prosijo udeleženci. Prav tako nudijo sinhrono inasinhrono vrsto komunikacije. V praksi je tutorska podpora zelo pomembna saj sevelikokrat prepleta z raznimi oblikami nepedagoške podpore, kije predvsemodvisna  od organizacijskega modela terkadrovskih zmogljivosti organizacije.3.3.  Vizija Pedagoške podpore Sprejemanje odlo?itev, kotso katere medije ter tehnologije in katere oblike pedagoške podpore bomo lahkouporabili pri dolo?enem programu našega e-izobraževanja, moramo obveznoupoštevati zna?ilnosti udeleženca, snov,vsebino ter seveda zna?ilnost u?negaokolja in vso vrsto raznih virov, ki so nam na voljo.

Zelo pomembno je, daimamo že v naprej nekakšno vizijo o tem, kakšna bodo pri?akovanja tako opedagoški podpori, kot o nepedagoški podpori, kateri jih ima prav vsakudeleženec na samem za?etku e- izobraževanja.Njegova pri?akovanja pa sopredvsem:•           Pravilne inzanesljive informacije,•           Vrsto u?enja,ki jelahko  prilagojeno razli?nim u?nimpristopom,•           Nasveti o na?inuu?enja (torej kako pristopiti dolo?eni u?ni vsebini, na kaj se je potrebnoosredoto?iti)·               Povratne informacije o uspešnosti u?enja   ZAKLJU?EK:V individualni nalogi sem se veliko nau?ila. Bolje semspoznala svojo izbrano temo individualne naloge, ter jo v kratkem pisnemsestavku tudi predstavila.  Prav tako sembolje spoznala e-izobraževanje, njegovo na?rtovanje ter pedagoško podporo. Tudiudeleženci imajo dolo?ena pri?akovanja, ko se odlo?ijo za tovrstni študij, zakatere želijo, da so izpolnjena. Dolo?enim Oviro v samem e-izobraževanjupredstavlja predvsem tehnologija, možnosti pomanjkanja samodiscipline in sevedaimajo tudi svoje ekonomske razloge. Za vse svoje pridobljene informacije na totemo sem ve? kot prepri?ana, da mi bo ne samo v študiju in službi temve? tudi vvsakdanjem življenju zelo koristilo.

                         VIRI IN LITERATURA:·        Bregar, L.,Zagmajster, M., Radovan, M. (2010). Osnove e-izobraževanja. Ljubljana:Andragoški center Slovenije Dostop: 8.1.2018