Kohezijska in jamstveni sklad, ki sta že pri?ela

 

Kohezijska ali regionalna politika
Evropske unije je pomembna politika, ki državam ?lanicam s sredstvi omogo?a
gospodarsko rast, izboljšuje razmere na trgu dela, pripomore k višji kakovosti
življenjskih razmer, spodbuja razvoj ter inovacije in utrjuje enotnost unije.
Regionalna politika je eden izmed temeljev solidarnosti do držav oziroma regij,
ki so manj razvite ali imajo slabše pogoje za rast in potrebujejo pomo?.  Finan?na sredstva posreduje preko Evropskega
sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega
sklada, v sodelovanju s še dvema dodatnima skladoma in sicer Evropski kmetijski
sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Kohezijska
politika je bila prvi? omenjena v Rimski pogodbi leta 1957, nato sta bila hitro
ustanovljena Evropski socialni sklad in Evropski kmetijski usmerjevalni in
jamstveni sklad, ki sta že pri?ela izvajati ukrepe zaradi katerih so se takoj
pokazale pozitivne spremembe.

 

Namen seminarske naloge je
predstavitev kohezijske politike, njeno zgodovino ter ukrepe in prora?un
sredstev za EU in Slovenijo v obdobju od leta 2014 do leta 2020.

We Will Write a Custom Essay Specifically
For You For Only $13.90/page!


order now

Opisanih je zadanih 11 ciljev, kako
pomagati in spodbujati rast in razvoj za dobrobit prebivalcev unije.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2 ZGODOVINA KOHEZIJSKE
POLITIKE

 

Ø 
1957 – regionalna politika je bila omenjena v
Rimski pogodbi, s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost.

Ø 
1968 – ustanovijo Generalni direktorat za
regionalno politiko Evropske komisije.

Ø 
1975 – ustanovijo Evropski sklad za regionalni
razvoj (ESRR)

Ø 
1988 – po pristopu Gr?ije (1981), Španije in
Portugalske (1986) so bili za skladen razvoj EU v splošno kohezijsko politiko
vklju?eni strukturni skladi, s katerimi so uvedli temeljna na?ela: osredoto?anje
na najrevnejše in najbolj zaostale regije, ve?letno na?rtovanje programov, strateško
usmerjanje naložb, vklju?evanje regionalnih in lokalnih partnerjev. Prora?un je
v tem obdobju znašal 64 milijard ECU.

Ø 
1993 – Maastrichtska pogodba je uvedla tri
novosti: Kohezijski sklad, Odbor regij in na?elo subsidiarnosti.

Ø 
1993 – ustanovijo Finan?ni instrument za
usmerjanje ribištva

Ø 
1994 – 1999 – EU je podvoji sredstva za
strukturna sklada in kohezijski sklad, ki so tako predstavljala tretjino
prora?una EU.

Ø 
1995 – dodan je bil poseben cilj za podporo
redko poseljenim regijam na Finskem in Švedskem. Prora?un je v tem obdobju
znašal 168 milijard ECU.

Ø 
2000 – Evropska unija si je z Lizbonsko strategijo
za prednostne naloge zadala gospodarsko rast, inovacije in zaposlovanje. Temu
so ustrezno prilagodili tudi prednostne naloge kohezijske politike.

Ø 
2000 – 2004 – EU državam, ki so ?akale na pristop
k Evropski uniji, zagotovi strokovno in finan?no pomo?.

Ø 
2004 – se je EU razširila na deset novih držav
?lanic (prebivalstvo EU se je pove?alo za 20 %, njen BDP pa samo za 5 %). Prora?un
je znašal 213 milijard EUR za 15 obstoje?ih ?lanic; 22 milijard EUR za nove
države ?lanice (2004-2006)

Ø 
EU se še bolj osredoto?i na rast in delovna
mesta, ki sta klju?na elementa reforme

Ø 
Klju?na podro?ja za naložbe so 25 % sredstev, ki
je namenjenih raziskavam in inovacijam, 30 % okoljski infrastrukturi in ukrepom
za boj proti podnebnim spremembam). Sredstva znašajo 347 milijard EUR

Ø 
Unije pri?ne intenzivno vlagati v doseganje
ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vklju?ujo?o rast

Ø 
Še ve?ji poudarek posvetijo na socialni
vklju?enosti in boju proti brezposelnosti mladih, sredstva znašajo 351 milijard
EUR) (Evropska komisija, Regionalna politika, 2018).

 

 

 

3 KOHEZIJSKA POLITIKA

 

»Kohezijska
politika predstavlja skupek razvojnih aktivnosti, programov in ukrepov države,
lokalnih skupnosti in drugih nosilcev organiziranih interesov na regionalni
ravni, koordiniranih in sofinanciranih s strani Evropske unije.« (Mrak, Mrak
& Rant, 2004, str. 29).

 

V obdobju 2014 –
2020 se kohezijska politika izvaja iz prora?una treh glavnih skladov:


Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)


Evropski socialni sklad (ESS)


Kohezijski sklad

 

Skupaj s tremi
glavnimi skladi se izvajata še sklada na podro?ju razvoja podeželja:

 


Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
(EKSRP) in


Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR),

 

vseh pet skladov
skupaj tvorijo evropske strukturne in investicijske sklade – sklade ESI.

 

3.1 KOMU
JE NAMENJENA KOHEZIJSKA POLITIKA

Kohezijska politika je namenjena
regijam, ki zaostajajo v razvoju, ranljivim družbenim skupinam, ki se soo?ajo s
težavami na trgu dela, z diskriminacijo in neenakostjo, za regionalne in
lokalne oblasti, za države pristopnice in državne kandidatke – to so države iz
vzhodne in srednje Evrope, ki za sedanjimi ?lanicami EU zaostajajo, predvsem na
podro?ju gospodarskega razvoja. (Mrak, Mrak & Rant, 2004, str. 46).

 

4 KOHEZIJSKA POLITIKA – EU
(2014 – 2020)

 

Zneski, ki so
dolo?eni s predpisi in so na voljo za kohezijsko politiko za obdobje od leta
2014 do leta 2020, so za?eli veljati 21. decembra 2013. V Svetu EU so se vlade
pogajale o razdelitvi finan?nih sredstev, prednost imajo države in regije, ki
zaostajajo v razvoju. Države ?lanice s temi sredstvi financirajo tematske
programe, ki zajemajo vso državo na podro?ju okolja in prometa ali regionalne
programe, pri katerih so sredstva usmerjena v to?no dolo?en del države. (Evropska
komisija, Regionalna politika, 2014).

 

Kohezijska
politika dopolnjuje politike Evropske unije na podro?ju zaposlovanja, okolja,
izobraževanja, energije, enotnega trga, raziskav in inovacij ter zagotavlja
potreben naložbeni okvir za uresni?itev dogovorjenih ciljev v okviru Strategije
Evropa 2020. Da bi dosegli te cilje v vseh regijah Evropske unije, je bilo za
kohezijsko politiko za obdobje 2014-2020 rezerviranih 351,8 milijarde EUR, kar
je skoraj tretjina celotnega prora?una EU. (Evropski strukturni in
investicijski skladi, Kohezija do 2020).

 

Slika 1:
Porazdelitev kohezijske politike po državah ?lanicah

(European
Parliamentary Research Service Blog, 2014)

 

4.1 PREDNOSTNE
NALOGE ZA OBDOBJE 2014 – 2020

Evropska
komisija je opredelila 11 ciljev, znotraj katerih države ?lanice financirajo
ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju
ciljev:

 

Naložbe iz
sklada ESRR bodo podpirale vse cilje, glavne prednostne naloge tega sklada pa
bodo cilji:

1.                 
Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij
(spodbujanje infrastrukture in naložb podjetij.)

2.                 
Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih
tehnologij ter pove?anje njihove uporabe in kakovosti (širitev širokopasovnih
storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij, ter krepitev aplikacij IKT za
e-vsebine.)

3.                 
Pove?anje konkuren?nosti malih in srednjih podjetij ter
kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR)

4.                 
Podpora prehodu na nizkooglji?no gospodarstvo v vseh
sektorjih

 

Glavne
prednostne naloge za ESS so:

8.         Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti
delovne sile

9.         Spodbujanje socialnega vklju?evanja in
boja proti revš?ini

10.       Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter
vseživljenjsko u?enje

11.       Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti
in u?inkovita javna uprava

 Podpira tudi cilje 1-4.

 

Kohezijski sklad
podpira cilje:

4.     
Podpora prehodu na nizkooglji?no gospodarstvo v vseh
sektorjih

5.     
Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter
prepre?evanja in obvladovanja tveganj

6.     
Varstvo okolja in spodbujanje u?inkovite rabe virov

7.     
Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v
klju?nih omrežnih infrastrukturah,

Vklju?no s
ciljem pod številko 11. (Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in
u?inkovita javna uprava) (Evropska unija, Evropski strukturni in investicijski
skladi).

 

S temi cilji so za
obdobje 2014 – 2020, pri?akovane novosti, ki so:

Ve?ji poudarek
na rezultatih, bolj to?ni in jasnejši cilji za lažje ugotavljanje odgovornosti,
en sklop pravil želijo poenostaviti za vseh pet skladov, uvesti posebne pogoje,
ki morajo s strani držav ?lanic biti izpolnjeni pred dodelitvijo sredstev.
Okrepiti želijo urbane razsežnosti in boj za socialno vklju?enost, ki
predstavlja minimalni znesek ESRR, namenjen za celostne projekte v mestih in
ESS za podporo marginaliziranim skupnostim. Med drugimi novostmi bo tudi
možnost komisije za za?asno prekinitev financiranja za tiste države ?lanice, ki
ne izpolnjujejo gospodarskih pravil Evropske unije (Evropska komisija, Prednostne
naloge za obdobje 2014–2020, 2015).

 

5 KOHEZIJSKA POLITIKA –
SLOVENIJA (2014 – 2020)

 

Slovenija v
obdobju 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,312 milijarde evrov sredstev iz
evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Od tega je 159,8 milijona
evrov namenjenih Instrumentom za povezovanje Evrope (na podro?ju prometa) in 64
milijonov evrov za programe Evropskega teritorialnega sodelovanja. Ostala –
ve?ina – sredstev  upošteva uresni?evanje
Strategije EU 2020 in je prednostno usmerjena v štiri klju?na podro?ja za
gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest (Evropska unija, Evropski strukturni
in investicijski skladi):

 


Raziskave in inovacije


Informacijske in komunikacijske tehnologije


Pove?anje konkuren?nosti malih in srednje
velikih podjetij


Podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi
emisijami ogljika

 

Slovenija je na
podlagi EU metodologije razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo.
Zahodna kohezijska regija je upravi?ena do 849 milijonov evrov, Vzhodna pa do
1,3 milijarde evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega
socialnega sklada. Sredstva Kohezijskega sklada se ne delijo med regijama,
celotni Sloveniji je za podro?je izgradnje okoljske in prometne infrastrukture
ter podro?je trajnostne rabe energije na voljo 914 milijonov evrov (Evropska
unija, Evropski strukturni in investicijski skladi).

 

Sredstva
Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada so
namenjena vlaganjem v raziskave in razvoj, krepitvi in razvoju ?loveških virov,
vlaganjem v izobraževalni sistem in sistem usposabljanja za hitrejši prehod na
trg dela, zagonu novih podjetij, spodbujanju podjetništva,
internacionalizaciji, razvoju novih poslovnih modelov za mala in srednja
podjetja ter posledi?no ustvarjanju novih delovnih mest. Vlaganja so usmerjena
v podro?ja, ki imajo jasen tržni potencial, pove?ujejo dodano vrednost in bodo
prispevala k ve?ji dostopnosti do finan?nih virov. S temi spodbudami bo
Slovenija ustvarila pogoje za dolgoro?no stabilno okolje, kar bo, pri
upoštevanju družbenih izzivov, ki so demografska gibanja, pritiski na okolje,
dostop do hrane, itd., spodbudilo razvoj novih, kakovostnih delovnih mest in ohranilo
obstoje?e s spremenjeno strukturo gospodarstva. (Evropska unija, Evropski
strukturni in investicijski skladi).

 

5. 1 PREDNOSTNE
NALOGE 2014 – 2020 V SLOVENIJI

1.                 
Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, ki
se kažejo v spodbujanju infrastrukture in naložb podjetij.

2.                 
Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih
tehnologij in pove?anje njihove uporabe in kakovosti – širitev širokopasovnih
storitev in uvajanje visoko hitrostnih omrežij.

3.                 
Pove?anje konkuren?nosti malih in srednjih podjetij –
spodbujanje podjetništva ter kmetijskega sektorja, ter sektorja ribištva in
akvakulture – razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za mala in srednja
podjetja, zlasti za internacionalizacijo.

4.                 
Podpora prehodu na nizko oglji?no gospodarstvo v vseh
sektorjih – podpora energetski u?inkovitosti in uporabi obnovljivih virov
energije v javni infrastrukturi, spodbujanje proizvodnje in distribucije
energije, ki izvira iz obnovljivih virov.

5.                 
Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter
prepre?evanja in obvladovanja tveganj, vklju?no s pristopi, ki temeljijo na
ekosistemu.

6.                 
Varstvo okolja in spodbujanje u?inkovite rabe virov –
vlaganje v vodni sektor varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ukrepi za
izboljšanje urbanega okolja.

7.                 
Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v
klju?nih omrežnih infrastrukturah – razvoj celostnega, visokokakovostnega in
interoperabilnega železniškega sistema, izboljšanje regionalne mobilnosti in
podpiranje multimodalnega enotnega evropskega prometnega obmo?ja.

8.                 
Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile –
dostop do delovnih mest za tiste, ki iš?ejo zaposlitev in neaktivne osebe, trajnostno
vklju?evanje mladih na trg dela, ter aktivno in zdravo staranje.

9.                 
Spodbujanje socialnega vklju?evanja in boja proti
revš?ini – aktivno vklju?evanje, vklju?no s spodbujanjem enakih možnosti in
dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti, spodbujanje
razpoložljivosti cenovno dostopnih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev,
vlaganje v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ki prispeva k razvoju na
nacionalni, regionalni in lokalni ravni, spodbujanje socialnega podjetništva in
vlaganja v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

10.             
Vlaganje v spretnosti, vseživljenjsko u?enje in izobraževanje
ter krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega u?enja, izboljšanje odzivnosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela in vlaganje v
spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko u?enje z razvojem izobraževalne
infrastrukture.

11.             
Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in u?inkovita
javna uprava – krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo
politike na podro?ju izobraževanja, vseživljenjskega u?enja, usposabljanja in
zaposlovanja ter socialnih zadev. (Evropski strukturni in investicijski skladi,
Tematska podro?ja).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6 SKLEP

 

Kohezijska
politika, za katero veljata tudi izraza regionalna ali strukturna politika je
evropska politika, ki je bila prvi? omenjena v Rimski pogodbi in je pri?ela s
svojim poslanstvom skupaj z Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim
usmerjevalnim in jamstvenim skladom. Razvijala se je skupaj z Evropsko unijo in
ima danes bistveno vlogo pri povezovanju držav ?lanic. Njene naloge so pomagati
regijam, ki zaostajajo v razvoju, imajo ranljive družbene skupine, ki se
soo?ajo s problemi na trgu delovne sile, z neenakostjo in diskriminacijo, pomo?
nudi tudi državam pristopnicam in kandidatkam za vstop v Evropsko unijo. Kohezijska
politika ima tri cilje v katere spada prvi cilj, ki se soo?a z redko
poseljenimi regijami, s slabo infrastrukturo ter visoko nezaposlenostjo. Drugi
cilj ima opravka z regijami, ki se spopadajo s prestrukturiranjem industrije
ali z neu?inkovitim storitvenim sektorjem, s propadanjem urbanih podro?ij, ki
se spopadajo z revš?ino in na podro?jih, ki so v zatonu kot na primer ribištvo.
V tretjem cilju gre za pomo? pri razvoju ranljivih družbenih skupin, ki nimajo
primernih možnosti za izobraževanje ali pa se še prilagajajo sistemu.

Za uresni?itev
dogovorjenih ciljev rasti v okviru Strategije Evropa 2020 je bilo za kohezijsko
politiko za obdobje 2014-2020 rezerviranih 351,8 milijarde EUR, od tega 3,312
milijarde EUR za Slovenijo. Tematska podro?ja, ki jih je opredelila Evropska
komisija in prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020 so
obširna in transparentna ter obsegajo vsa podro?ja, ki so potrebna razvoja in
inovacij, ki se morajo vedno znova nadgrajevati, ?e želimo uspešno gospodarsko
rast, dovolj delovnih mest, zadosten tehnološki razvoj, dober dostop do
informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ?im manj tveganja podnebnih sprememb,
varstvo okolja, zagotovitev dobrih infrastrukturnih povezav, boja proti
revš?ini, spodbujanje socialnega okolja, investiranje v izobraževanje,
vseživljenjsko u?enje ter u?inkovito javno upravo. Slovenija je razdeljena na
vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Prejeta sredstva so namenjena
instrumentom za povezovanje Evrope (159,8 milijona evrov), za programe
evropskega teritorialnega sodelovanja (64 milijonov evrov), ter ostalo – ve?ina
za uresni?evanje strategije EU 2020. Prednostno je Slovenija usmerjena predvsem
v raziskave in inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije,
pove?anje konkuren?nosti malih in srednje velikih podjetij ter v podporo za
prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.